O avtorju
Mag. Vanda Rebolj je eden od redkih slovenskih pedagogov in andragogov, ki se z izobraževanjem na daljavo ukvarjajo že od prvih zametkov pri nas.
Pedagoške in andragoške izkušnje dobiva na različnih delovnih mestih v šolstvu - učiteljica, svetovalna delavka, ravnateljica osnovne, srednje in višje šole, direktorica šolskega centra, predavateljica višje strokovne šole, izobraževalka odraslih in organizatorka šol, tudi nekaterih visokih strokovnih šol in svetovalka za podjetja, ki uvajajo e-izobraževanje. Čeprav je v svojem bistvu izjemna šolska menedžerka, stalno neposredno dela z učenci in se v vsej dolgi karieri ne oddalji od šolske prakse mladine in odraslih. Dobro pozna značilnosti in problematiko slovenskega šolstva skozi daljši čas, pa tudi probleme uporabnosti znanja, ki stopajo v ospredje zadnje čase iz ekonomskih razlogov. Pri načrtovanju e-izobraževanja so izkušnje načrtovalca, oziroma njegova širina preko več strok, zelo pomembne, saj tovrstno izobraževanje, kljub navidezni preprostosti, zahteva številne, v strokovnem smislu filigranske rešitve, na zelo široki paleti strokovnih področij, ki podpirajo šolstvo.
Ob bogati praksi ima tudi široko teoretsko znanje. Zaključi je tri dodiplomske študije in dva podiplomska, pedagoško andragoške ter ekonomske ter menedžerske smeri, redno obiskuje dopolnilna izobraževanja doma in v tujini. Pri tem se tudi sama »kot učenka« udeležuje različnih oblik e-izobraževanja in ga skusi na svoji koži. Široko obzorje omogoča uspehe pri delu, med drugim nagrajene z dvema vidnima nagradama za kakovost izobraževanja na državni ravni in najvišjim nazivom svetnica.
Vsekakor tisti, ki se loteva e-izobraževanja in e-učenja na Slovenskem, potrebuje nekaj poguma. Tujih, posebno ameriških, virov na to temo je veliko. Potrebna je ustrezna mera selektivnosti, saj je pri uvajanju novosti v šolstvu potrebno upoštevati »podlago«, to pomeni, da je potrebno poznati in razumeti obstoječe razmere, naj bodo dobre ali slabe. Nobena novost v šolstvu ne sme biti kot tujek. To zahteva umirjene in preudarne poteze. Prav zaradi znanja in izkušenj mag. Reboljevi to uspeva, kar kažejo tudi prve evalvacije uvajanja
e-izobraževanja v šolstvo in e-učenja v šole in v oblike sodobnega življenja in dela, ki jih izvedla ali pa so bile izvedene pod njeno koordinacijo oz. vodenjem .»Našli ste pravo rešitev za dušo in kariero vaših študentov in največ kar ste lahko na tem segmentu izobraževanja za nacionalno ekonomijo, čestitam«, je v neformalnem pismu zapisal dr. dr. Mika Seppäla z Univerze v Helsinkiju ob odlični oceni za rešitev učno informacijskega portala višje strokovne šole.
Pričujoče gradivo je zbirka posameznih, vsebinsko delno nepovezanih gradiv, ki so nastala »po naročilu«, kot odziv na potrebe podjetij in šol, bodisi v produkciji e-materialov in
e-opreme ali v njihovi uporabi. Tako pri tem gradivu nekoliko pogrešam celovitost in odgovore na mnoga še neodgovorjena vprašanja o pedagoški izvedbi, organizaciji in evalvaciji e-izobraževanja, ki bi jih ob bolj sistematičnem pristopu k tematiki lahko popolnili. To bo v naslednjih izdajah tovrstne strokovne literature vsekakor potrebno. Ne glede na omenjeno mislim, da je to gradivo tehten prispevek k slovenski praksi v e-izobraževanju.
Mag. Ivan Šepic, prof. fizike in univ. dipl. informatik,
FOV Kranj
Besedilo o avtorju